marketing
SL

Blog

Odgovornost za proizvode za spletne trgovine in aplikacije — kaj se spremeni decembra 2026.

9. decembra 2026 v EU začne veljati nova ureditev odgovornosti za proizvode. Za spletne trgovine in aplikacije se spremeni več kot za večino drugih — in mnogi to opazijo šele, ko prispe dopis odvetnika.

Oseba v pisarni pakira paket za pošiljanje

Kaj se spreminja

Nova direktiva o odgovornosti za proizvode z napako (EU) 2024/2853 nadomešča ureditev iz leta 1985. Trgovine in aplikacije neposredno zadevajo tri točke:

Programska oprema je proizvod. Aplikacija, portal za stranke, konfigurator ali programska oprema v prodani napravi — vse odslej spada pod odgovornost za proizvode. Sem štejejo tudi posodobitve in funkcije umetne inteligence.

Odgovarja več udeleženih. Ne le proizvajalec, temveč glede na okoliščine tudi uvoznik, ponudnik storitev izpolnjevanja naročil, distributer in platforma.

Ovire za oškodovance se znižajo. Prag 500 evrov pri škodi na stvareh odpade, sodišča lahko odredijo razkritje dokumentacije, pri zapleteni tehnologiji pa se napaka v določenih primerih domneva.

To velja za proizvode, ki so dani na trg od 9. decembra 2026. Odgovornost tu pomeni: brez krivde — dovolj je, da je bil proizvod z napako in da je zaradi tega nekdo utrpel škodo.

Spletna trgovina kot uvoznik

Največja past se skriva v nabavi. Kdor blago naroči neposredno pri proizvajalcu zunaj EU in ga prodaja v lastni trgovini, je pravno uvoznik — in odgovarja kot proizvajalec. To velja za elektroniko z Daljnega vzhoda prav tako kot za kozmetiko, igrače ali dodatke.

Kdor nabavlja znotraj EU, je distributer. Distributerji odgovarjajo, če na zahtevo v enem mesecu ne morejo navesti proizvajalca ali svojega dobavitelja. Urejena nabava s sledljivimi dobavitelji za vsak artikel tako ni več vprašanje reda, temveč zaščita pred odgovornostjo.

Tržnice in izpolnjevanje naročil

Kdor prodaja prek Amazona, eBaya ali druge spletne tržnice, ostaja sam odgovoren. Platforma odgovarja le, če nastopa tako, kot da bi bila sama prodajalec.

Ponudniki storitev izpolnjevanja naročil — skladiščenje, pakiranje, pošiljanje — odgovarjajo, če v EU ni dosegljivega proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika. Kdor svojo logistiko odda zunanjim izvajalcem, mora torej vedeti, kdo v verigi nastopa kot uvoznik.

Aplikacije in portali

Aplikacija, ki jo ponujate svojim strankam, je od decembra proizvod — tudi če je brezplačna, dokler je del vašega poslovanja. Povrnljiva je pri tem škoda fizičnih oseb: telesna škoda, škoda na stvareh za zasebno rabo in — na novo — izguba zasebnih podatkov.

S tem postaneta pomembnejši dve stvari:

Varnostne posodobitve. Če znana ranljivost ni odpravljena, to velja za napako. Aplikacija, ki je po zagonu nihče več ne vzdržuje, je tveganje.

Sledljivost. Kdor lahko v sporu dokaže, katera različica je bila dobavljena kdaj in katera ranljivost je bila odpravljena kdaj, ima dobre karte. Komur to ne uspe, se mu napaka prej pripiše.

Proti oškodovancem te odgovornosti ni mogoče pogodbeno izključiti. Med naročnikom in agencijo pa je mogoče povsem urediti, kdo za kaj odgovarja.

Kaj storiti zdaj

Preverite nabavo. Ali nabavljate neposredno zunaj EU? Potem ste uvoznik. To razjasnite s svojo zavarovalnico.

Dokumentirajte dobavitelje. Za vsak artikel mora biti sledljivo, od koga izvira — v enem mesecu, tudi po letih.

Urejajte podatke o izdelkih. Opozorila, navodila in varnostne informacije morajo biti v trgovini v celoti. Predstavitev izdelka vpliva na presojo, ali je bil z napako.

Dogovorite vzdrževanje aplikacij. Aplikacija brez rednih varnostnih posodobitev ne bi smela v december.

Povprašajte zavarovalnico. Ali zavarovanje odgovornosti podjetja krije novo odgovornost za proizvode, tudi za programsko opremo in brez dosedanjih omejitev?

Kako to rešujemo mi

Trgovine in aplikacije, ki jih gradimo in upravljamo, delujejo z upravljanjem različic, dokumentiranimi posodobitvami in stalnim postopkom za varnostne ranljivosti. Tako je bilo že prej — od decembra je to poleg tega tisto, kar v resnem primeru šteje.

Ta prispevek je pregled in ne nadomešča pravnega svetovanja. Države članice, med njimi Slovenija in Avstrija, morajo direktivo do decembra prenesti v nacionalno pravo; podrobnosti so odvisne od tega.